POJAV HUDE GNILOBE NA OBMOČJU ČD LENDAVA

Navodilo ob zaznavi suma pojava hude gnilobe čebelje zalege.

 

 

Huda gniloba

 

V začetku meseca julija 2019 je čebelar prijavil sum pojava hude gnilobe čebelje zalege. Po pregledu je bil sum laboratorijsko potrjen. Nato je veterinarka NVI Enota M. Sobota na podlagi  odločbe začela pregledovati družine v krogu 3 km od zaznave bolezni. Do sedaj je bilo ugotovljeno, da je huda gniloba bila prisotna v šestih čebelnjakih na območju naselja Dolina pri Lendavi, Pince in Benica. V ostalih pregledanih čebelnjakih zaenkrat ni bilo zaznati pojav te bolezni. Bolezen je bila na podlagi odločbe takoj sanirana v prisotnosti pristojne inšpektorice.

Pregledi se opravljajo v vseh registriranih in neristriranih čebelnjakih.

 

Na podagi odločbe je prepovedan promet s čebelami na teh območjih oziroma  v 3. kilometerskem krogu od zarišča bolezni. ( v omenjenih naseljih, delno Čentiba, delno Lendavske gorice, delno Petišovci )

 

Nekaj o bolezni :  

 

Huda gniloba čebelje zalege (ameriška gniloba)

Povzročitelj: Paenibacillus larvae

Ime bolezni: huda gniloba čebelje zalege Kratica: HG (angl.: AFB)

Huda gniloba je obvezno prijavljiva bolezen v Evropski zvezi v okviru trgovinskih in izvoznih zahtev (Direktiva 92/65/EEC). Huda gniloba čebelje zalege je bolezen, ki jo povzroča sporogena bakterija Paenibacillus larvae. Za okužbo so dojemljive le ličinke, čebele pa so odporne. Ko se posamezna ličinka okuži, je lahko kmalu prizadeta vsa zalega in družine niso več sposobne vzrediti dovolj mladih delavk, kar oslabi čebeljo družino in vodi v njen propad.

Razvoj bolezni

Ličinke se okužijo z zaužitjem spor P. larvae, ki v srednjem črevesu ličinke vzklijejo in se razmnožujejo, dokler ne prebijejo črevesnega epitela, kar povzroči smrt ličinke. Če odmrlih ličink čebele negovalke s svojim čistilnim nagonom ne odstranijo, tkivo ličink v pokritih celicah razpade in se posuši do črnih lusk, ki jih čebele zelo težko očistijo in vsebuje do 2,5 milijona spor, ki so močno kužne za druge ličinke. Če okužbe ne ugotovimo pravočasno, se bolezen hitro razširi po vsej družini, ki zato propade. Spore P. larvae so zelo odporne in lahko preživijo do 30 let in več. 

Kdaj posumimo/Posledice okužbe za čebeljo družino

Klinični znaki hude gnilobe čebelje zalege:

  • vdrti (konkavni)/temni pokrovci; • nepravilne odprtine v pokrovcih (Slika 1); • vlažen videz pokrovcev (mastni, »potni«) (Slika 2); • vlecljive ličinke viskozne konsistence (rjavkaste barve), kar lahko ugotovimo z zobotrebcem (Slika 3) • po tem stadiju se ličinke posušijo in tvorijo trde luske, ki se močno držijo celične stene (Slika 4); • presledkasta/prestreljena/raztresena/neenakomerna zalega je posledica čistilnega nagona čebel negovalk, ki odstranjujejo odmrle ličinke iz nepokritih ali pokritih celic (Slika 5); • pojav »jezičkov«, kar je zelo značilno, vendar redko opaženo (Slika 6); • specifičen vonj bolnih ličink in  • šibke družine, manjša dejavnost čebel na žrelih.

Kako opravimo pregled čebelje družine:

  • V čebelji družini pregledamo vsak sat z obeh strani. • Pregledamo zalego, da izključimo prej opisane znake. • Če opazimo opisane spremembe, z zobotrebcem preverimo vlecljivost vsebine celic ličink.

Preprečevanje/Zdravljenje

Pri hudi gnilobi je najvažnejše preprečevanje okužbe z dobro čebelarsko prakso in preventivo. Posebno pozornost je treba nameniti nakupu matic in čebeljih družin, ki morajo izhajati iz čebelarstev s preverjenim zdravstvenim stanjem. Za širjenje okužbe so nevarni roji neznanega porekla, čebelji proizvodi (med, cvetni prah, vosek …) ter nerazkužena čebelarska oprema. Čebelje družine je treba redno pregledovati. Še posebej je treba biti pozoren na šibke čebelje družine in na nepravilnosti zaležene površine. Satje v plodišču je treba redno menjavati in preprečevati ropanje.  V primeru izbruha bolezni je treba žarišče izolirati in sanirati. Vzpostavi se varovano območje oziroma zapora okrog žarišča, kjer je prepovedan promet s čebeljimi družinami in opremo v in izven tega območja. Klinično bolne čebelje družine je treba uničiti, da preprečimo širjenje bolezni. To se lahko naredi na več načinov, običajno pa se čebele zvečer, ko so vse v panju, zaprejo in zadimijo (npr. z žveplovim dioksidom). Mrtve čebele, satje in opremo, ki je ni mogoče ustrezno razkužiti, je treba sežgati. Pri družinah v prizadetem čebelnjaku, ki ne kažejo znakov bolezni, in močnih družinah, kjer je bolezen še v začetnem stadiju, lahko izvedemo metodo s pretresanjem čebel. Pri tem je treba vse zaleženo in medeno satje uničiti, obdržimo le čebele. Ves material, ki je bil v stiku z bolnimi družinami, je treba ustrezno očistiti in razkužiti. To lahko naredimo z obžiganjem z gorilnikom ali z vročim lugom (6-%), če pa to ni mogoče, ves material uničimo. Vse to se izvede v prisotnosti uradnega veterinarja. Med iz obolelih družin lahko vsebuje veliko število spor, ki pa človeku niso nevarne, zato se lahko uživa. Pod nobenim pogojem pa se tega medu ne sme pokladati čebelam. Prav tako je treba pravilno ravnati z embalažo, v kateri je bil okužen med.  Antibiotiki ne delujejo na spore P. larvae in z njihovo morebitno uporabo bi okužbo prikrivali in širili. Uporaba antibiotikov je zato v čebelarstvu prepovedana. V EU ni dovoljeno nobeno veterinarsko zdravilo za zdravljenje hude gnilobe čebelje zalege.

Kaj narediti ob sumu?

V EU je huda gniloba čebelje zalege obvezno prijavljiva bolezen. Takoj ko posumimo na bolezen, moramo obvestiti  pristojnega veterinarja. V Sloveniji so to veterinarji za zdravstveno varstvo čebel Nacionalnega veterinarskega inštituta. Veterinar bo v najkrajšem možnem času pregledal vse  čebelje družine na stojišču in iz klinično pozitivnih družin odvzel vzorce zalege ter jih poslal v laboratorij, kjer bodo sum potrdili ali ovrgli. Ob tem bo čebelarju podal navodila, kako ravnati, da se bolezen ne bo širila na druge družine in čebelnjake. Ko je bolezen v laboratoriju potrjena, uradni veterinar UVHVVR izda odločbo, s katero predpiše ukrepe za sanacijo okuženega čebelnjaka in območja.

Preventivni ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni

Mateja Ratiznojnik, VF NVI, enota Murska Sobota, mateja.ratiznojnik@vf.uni-lj.si

 

Več o hudo gnilobi najdete na naslednji povezavi :http://www.czs.si/content/C32