Cvetni prah

JSS ČZS, 20.10.2020


Cvetni prah

Cvetni prah.

Prehranska vlaknina sodi med ogljikove hidrate. Sestavljajo jo polimeri ogljikovih hidratov s tremi ali več monomerskimi enotami, ki se ne prebavijo niti absorbirajo v tankem črevesu človeka. Sodi med varovalne snovi, saj zmanjšuje energijsko gostoto hrane, upočasnjuje praznjenje želodca ter pospešuje prebavo v tankem in debelem črevesju.
Zmanjšuje tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni, debelosti, sladkorne bolezni tipa 2, bolezni prebavil in nekaterih rakavih obolenj. Komponente vlaknine, kot so celuloza in lignin, preprečujejo zaprtost, saj zmanjšujejo čas zadrževanja črevesne vsebine v prebavilih in s tem tudi toksičnih presnovnih odpadkov.
Topna prehranska vlaknina vpliva na občutek sitosti, saj upočasnjuje praznjenje želodca in ima vpliv na manjšo absorpcijo glukoze in maščob v tankem črevesju.
Orientacijska vrednost za vnos prehranske vlaknine pri odraslih znaša najmanj 30 g/dan, energijska vrednost pa znaša 8 kJ/g ali 2 kcal/g.

Pretežni del prehranske vlaknine v cvetnem prahu osmukancu predstavlja tudi sporopolenin, ki obdaja pelodno zrno in ga ščiti pred fizikalno-kemijskimi dejavniki.
Cvetni prah osmukanec je dober vir prehranske vlaknine. Vsebuje večji delež netopne prehranske vlaknine, ki vpliva na peristaltiko debelega črevesja.
V priloženi preglednici so podane vsebnosti prehranske vlaknine v večvrstnem cvetnem prahu osmukancu ter primerjava s podatki o vsebnosti prehranske vlaknine v nekaterih drugih živilih.

 

Živilo Vsebnost prehranske vlaknine (g/100 g)
TPV NPV SPV
cvetni prah (večvrsten) 2,81 11,1 13,9
brokoli, kuhan 0,50 2,23 2,73
čebula 0,29 1,52 1,81
endivija 0,18 1,04 1,22
fižol 5,00 18,0 23,2
grah 0,26 3,99 4,25
stročji fižol 0,88 1,01 1,89
rdeča pesa 0,48 2,05 2,53
ovseni kosmiči 4,95 5,08 10,0
krompir, kuhan 0,74 0,96 1,70
koruzni kosmiči 1,20 2,80 4,00
korenje, kuhano 1,17 1,30 2,47
ječmen 1,70 8,10 9,80
laneno seme 19,9 18,7 38,6
jabolko 0,48 1,54 2,02
hruška 0,61 2,66 3,27
banana 0,62 1,20 1,82

TPV: topna prehranska vlaknina, NPV: netopna prehranska vlaknina, SPV: skupna prehranska vlaknina.

Cvetni prah osmukanec v primerjavi z ostalimi živili vsebuje veliko netopne in topne prehranske vlaknine. Z dnevno zaužito količino cvetnega prahu osmukanca (20–40 g) lahko pokrijemo do 25 % priporočenega dnevnega vnosa po prehranski vlaknini.

Cvetni prah osmukenec glede na Uredbo (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih lahko nosi prehransko trditev »visoka vsebnost prehranske vlaknine.« Ta trditev je dopusta za vsa živila, ki vsebujejo več kot 6 g prehranske vlaknine/100 g.


Nataša Lilek, svetovalka za zagotavljanje varne hrane
 
 




Literatura:

Bertoncelj J., Polak T., Pucihar T., Lilek N., Kandolf A., Korošec M. 2018. Carbohydrate composition of Slovenian bee pollen. International Journal of Food Science and Technology, 53, 8: 1880–1888
FAO. 2003. Food energy: methods of analysis and conversion factors. Rome, Food and Agriculture Organization of the United Nations: 7–17
Fuller S., Beck E., Salman H., Tapsell L. 2016. New horizons for the study of dietary fibre and health: a review. Plant Foods for Human Nutrition, 71: 1–12
Liu L., Fan X. 2013. Tapetum: regulation and role in sporopollenin biosynthesis in Arabidopsis. Plant Molecular Biology, 83, 3: 165–175
Lilek N. 2020. Vpliv botaničnega porekla na hranilno vrednost cvetnega prahu osmukanca. Doktorska disertacija. Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta: 111 str.
Referenčne vrednosti za vnos hranil. 2004. 1. izd. Ljubljana, Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije: 178 str.
Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil. Tabelarična priporočila za otroke (od 1. leta starosti naprej), mladostnike, odrasle, starejše, nosečnice ter doječe matere. 2016. Ljubljana,  Nacionalni inštitut za javno zdravje: 8 str.
Souci S. W., Fachmann W., Kraut H. 2008. Food composition and nutrition tables. 7th ed. Stuttgart, Medpharm Scientific Publishers: 1364 str.
Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. 2006. Uradni list Evropske unije, L404: 9–25
Uredba (EU) št. 432/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2012 o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok. 2012. Uradni list Evropske unije, L136: 1–40
Uredba 1169/2011 Evropskega parlamenta in sveta o zagotavljanju informacij potrošnikom. 2011. Uradni list Evropske L304: 18–63