Menjava voska

Vlado AUGUŠTIN, 28.04.2025


Menjava voska 

Satje je srce vsakega čebeljega panja. V njem čebele ne le odlagajo med in cvetni prah, temveč v njem rastejo, se razvijajo, prezimujejo in ohranjajo temperaturno ravnovesje panja. Vendar pa ima satje svojo življenjsko dobo – z vsako novo generacijo čebel se njegova kakovost slabša, zato ga je treba redno menjavati.

 

 

Zakaj satje sčasoma postane neprimerno?
Ob vsakem razvoju nove čebele ostanejo v celici ostanki kokonskih snovi in iztrebkov. Po več generacijah se stene celic zadebelijo, prostor se zmanjša, satje potemni in postane težje. Zmanjšana prostornina celic pomeni, da se izležene čebele razvijejo v manjšem obsegu – so fizično šibkejše in manj učinkovite nabiralke. Poizkusi ki smo jih napravili na ČZS so pokazali, da se pri temnem satju prostornina celic zmanjša celo do 60 %, masa 10.000 čebel pa je lahko tudi za tretjino manjša kot pri čebelah, izleglih na novem satju.

 

 

Bolezni in strupi – skriti sovražniki starega satja
Poleg fizikalnih sprememb predstavlja staro satje tudi idealno skrivališče za bolezni. Spore hude gnilobe čebelje zalege lahko v vosku preživijo tudi do 35 let. Prav tako je staro satje leglo spor poapnele zalege, jajčec voščene vešče in drugih škodljivcev. K temu se pridružujejo še ostanki akaricidov – kemičnih sredstev, ki jih čebelarji uporabljajo za zatiranje varoj.
Še posebej nevarni so lipofilni pesticidi, kot je kumafos, ki se trajno vežejo v vosek in se z lahkoto širijo po panju. Takšne snovi negativno vplivajo na razvoj ličink, vedenje čebel, zmanjšujejo plodnost matic in lahko celo končajo v medu, propolisu ali matičnem mlečku.

 

 

Toplotna izolacija – tiha past med prezimovanjem
Staro satje ima debelo in masivno strukturo, ki moti kroženje toplote med posameznimi ulicami zimskega gnezda. Tako se poruši naravno ogrevanje panja, kar poveča verjetnost slabega prezimovanja in upočasni spomladanski razvoj. Z drugimi besedami – čebele porabijo več energije za preživetje, namesto da bi jo usmerile v razvoj

 

 

Koliko satja je treba menjati in kako?
Zlato čebelarsko pravilo pravi: vsako leto zamenjajmo vsaj tretjino do četrtino vsega satja. V AŽ-panju z dvajsetimi sati to pomeni, da bi morali letno zamenjati 5–7 satov. Pri tem uporabljajmo satnice iz lastnega voska, če je le mogoče, in pazimo, da vosek ni bil izpostavljen zdravilom, kot je Checkmite. Če nimamo lastnega neoporečnega voska, raje kupimo satnice z analiznim izvidom ali ekološko certificirane satnice

 

 

Kako zmanjšati prisotnost akaricidov v panjih?

 

    • Izogibajmo se zdravilom z dolgotrajnim učinkovanjem in ostanki (npr. kumafos, amitraz, fluvalinat).

 

    • Uporabljajmo naravne metode zatiranja varoj, kot so oksalna in mravljična kislina.

 

    • Staro satje redno odstranjujmo, še posebej iz plodišča, kjer je največji stik z zalego.

 

  • Pazimo na čistost voska – kuujmo satnice z analiznim izvidom.

 

Menjava satja ni dodatno delo, ampak osnovna naloga čebelarja
Zdravje čebeljih družin se začne pri osnovah – pri kakovostnem satju. Če zanemarimo to področje, lahko tudi sodobna tehnologija in panji z več funkcijami ne nadomestijo slabih pogojev v gnezdu. Menjava starega satja je preprost, a izjemno učinkovit ukrep za dvig odpornosti, vitalnosti in pridelka čebeljih družin.

Vlado Auguštin