Pogosta vprašanja

Prehranska varnost

Da bi lahko nahranili naraščajoče svetovno prebivalstvo, potrebujemo vedno več hrane, ki mora biti za zagotavljanje človeškega razvoja in dobrega počutja raznolika, uravnotežena in kakovostna.

Čebele slovijo po svoji vlogi za zagotavljanje visoko kakovostne hrane (med, matični mleček in cvetni prah) kot tudi drugih izdelkov, ki jih uporabljamo v zdravstvu in drugih panogah (čebelji vosek, propolis in čebelji strup). Poleg tega pa čebele počnejo še veliko več!

Največji doprinos čebel in drugih opraševalcev je opraševanje skoraj treh četrtin vseh rastlin, s katerimi proizvedemo 90 % svetovne hrane. Tretjina svetovne pridelave hrane je odvisna od čebel oziroma vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja.

Trajnostno kmetijstvo in prihodek

V preteklih petdesetih letih se je količina pridelkov, odvisnih od opraševalcev (kot so sadje, zelenjava, semena, oreščki in oljnice), povečala kar trikrat. Čebele imajo pomembno vlogo pri obsegu kmetijske proizvodnje. Učinkovito opraševanje povečuje količino kmetijskih pridelkov, izboljšuje njihovo kakovost in povečuje odpornost rastlin proti škodljivcem.

Kulturne rastline, ki so odvisne od opraševanja, pa so pomemben vir prihodkov kmetov, predvsem majhnih in družinskih kmetij v državah v razvoju. Milijonom ljudi zagotavljajo delovna mesta in dohodek. Po oceni mednarodne študije Medvladne znanstvene platforme o biodiverziteti in ekosistemskih storitvah iz leta 2016 je letna svetovna proizvodnja hrane, ki je neposredno odvisna od opraševanja, vredna med 235 in 577 milijard USD.

Biotska raznovrstnost in varovanje okolja

Čebele imajo pomembno vlogo pri ohranjanju ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v naravi. Zagotavljajo eno najbolj prepoznavnih ekosistemskih storitev – opraševanje, zaradi katere je pridelava hrane sploh mogoča. S tem pa varujejo in skrbijo za ekosisteme, živalske ter rastlinske vrste in tako prispevajo h genetski ter biotski raznovrstnosti.

Čebele so tudi pokazatelj razmer v okolju. Njihova prisotnost, odsotnost oziroma številčnost nam sporoča, kdaj se z okoljem nekaj dogaja in da je treba ukrepati. Z opazovanjem razvoja in zdravstvenega stanja čebel je mogoče ugotoviti spremembe v okolju in pravočasno izvesti potrebne varstvene ukrepe.

Članarina  ČD Lendava za leto 2019 je  18 €.

Članarina ČZDP  7 Eur.

Članarina ČZS in revija Slovenski čebelar je 45 Eur.

Višino članarine sprejme UO ČD, potrdi pa občni zbor ČD.

1. Najstarejši najdeni fosil čebele je star 25 do 50 milijonov let.
2. Kranjska čebela (Apis mellifera carnica) je po razširjenosti druga na svetu in vodilna v Evropi.
3. Poleti živijo čebele 14 do 40 dni, pozimi do 140 dni, v posameznih primerih celo več kot 300 dni.
4. Zimske čebele izletavajo že pri 8C, poletne šele pri 12C.
5. Čebelje krilo zaokroži med poletom 250-300 krat v sekundi, čebela leti s hitrostjo 25km/h, na daljše razdalje s hitrostjo 40km/h.
6. Čebele s plesom sporočajo o oddaljenosti, smeri in intenzivnosti paše.
7. Pri poletu porabi čebela 10mg sladkorja v eni uri.
8. V medni golši lahko čebela prenese 20 do 40 mg nektarja, v izjemnih primerih do 1000mg.
9. S polno medno golšo lahko preleti razdaljo 6 do 7 km, za kar potrebuje 15 minut.
10. Mlada matica se na dveh paritvenih izletih pari z 12 do 20 troti.
11. V obeh jajčnikih matice dozori okrog 2000 jajčec na dan, pri zelo plodni tudi do 3000 in več.
12. Do 10 dni stara čebela čisti satne celice.
13. Od 6. do 16. dne čebele negujejo zalego.
14. 8 do 17 dni stare čebele gradijo novo satje ter prenašajo in skladiščijo nektar v panju.
15. Stražarke so specializirana  skupina  čebel, pozneje lahko postanejo pašne čebele.
16. Čebele z bližnjih paš nosijo manjše tovore kot z bolj oddaljenih.
17. Pašne čebele imajo bolj razvite možgane kot panjske.
18. V zimski gruči vlada temperatura  od 18C do 35C in več.
19. Ko se pojavi zalega, je dopustno le manjše nihanje temperature med 33C in 34C.
20. Na robu zimske gruče temperatura ne sme pasti pod 8C.
21. Matica ima ves čas 6 do 10 spremljevalk, ki imajo poleg oskrbe matice pomembno vlogo pri razširjanju matičnih feromonov v čebelji družini.
22. Medičino izločajo rastline na cvetovih, mano pa listne uši, kaparji in skržati, ki sestajo rastlinske sokove.
23. Slovenski panj kranjič je neuradni predhodnik panjev nakladnega tipa.
24. LR Panj je v svetu najbolj razširjen; pri nas so v uporabi normalne naklade v višini 242mm (višina okvirja satnika 232mm), dvetretjinske (170mm in 160mm) in male (147mm in 137mm). V srednjeevropskem prostoru se uveljavlja predvsem dvotretjinska naklada.
25. Pameten čebelar se primerno zaščiti ne zaradi sebe, temveč zaradi čebel, da ne umirajo po nepotrebnem zaradi pikanja.
26. V nakladnem panju dosežemo nižjo proizvodno ceno medu.
27. 40 dni pred glavno pašo poskrbimo za stalen dotok hrane v panj - če ni nobene paše, družine krmimo.
28. V času paše poskrbimo, da čebelam ne zmanjka praznega satja za odlaganje medičine.
29. Pri prestavljanju satja izpustimo trote iz medišča.

Zanimivosti so iz knjjige Od čebele do medu.