Moritoring azijskega sršena

Simon GOLOB - JSS, 14.03.2026


Moritoring Azijskega sršena.

Monitoring azijskega sršena – navodila za izvajanje.


  • Tujerodna invazivna vrsta – azijski sršen (Vespa velutina) – v Sloveniji na srečo še ni bila opažena. Zaradi pojavljanja v bližini naših meja pa je nevarnost njegovega prihoda, bodisi po poti naravnega širjenja ali s transportom zelo velika. Za uspešno obvladovanje te invazivne vrste sršena je ključno pravočasno odkritje prisotnosti te vrste pri nas. Kar je predpogoj za vse nadaljnje aktivnosti pri odkrivanju in uničevanju gnezd in osebkov te vrste sršena.

Opazovanje dogajanja pred čebelnjakom

Čebelarjem priporočamo, da ste še dodatno pozorni na dogajanje v okolici čebelnjakov, torej na morebiten pojav azijskega sršena v bližini čebeljih družin. Najpogostejši vir hrane azijskega sršena so namreč ravno medonosne čebele, zato so možnosti za pojav te vrste sršena v neposredni bližini čebeljih družin zelo velike. Glede na izkušnje iz držav kjer je ta sršen že prisoten, se priporoča redno, okrog 20 minutno opazovanje stanja pred čebeljimi panji. Azijski sršen ima poleg značilnega izgleda tudi specifičen način lova čebel. Večje število sršenov pred panji čebele lovi v letu. Ob večji prisotnosti te vrste pa se posledično izletavanje čebel tudi prekine.

Monitoring azijskega sršena z vabami.

Za bolj ciljno naravnan monitoring bomo na sejmu Apis Slovenija po čebelarskih društvih razdelili po en kos pasti za azijskega sršena proizvajalca VETOPHARMA. Gre za vabe v katere se sršeni ulovijo – obenem pa so pasti vrstno specifične za azijskega sršena (odprtine v vrhu o pravilni namestitvi preprečujejo vstop večjim evropskih sršenom, odprtine v lovilni posodi pa omogočajo izhod manjšim žuželkam kot so ose.)

Za monitoring morebitne prisotnosti azijskega sršena izberite velikost odprtin 9 mm za lovljenje matic in delavk v spomladanskem in jesenskem času in 8 mm, če želite loviti predvsem delavke v poletnem času.

Nastavitev odprtin na večje premere ni smiselna saj naš cilj ni lovljenje domorodnih evropskih sršenov!

Past ima tudi mrežico proti utopitvi, ki preprečuje, da bi se insekti utopili v tekočini. Prisoten je tudi filtrirni stožec, ki sršenom preprečuje, da bi se iz pasti umaknili nazaj, medtem ko manjšim žuželkam po potrebi omogoča izhod.

Mesto kamor postavimo vabo naj bo nekoliko dvignjeno (0,5 -1,5 m od tal) v bližini čebeljih družin ali drugih virov hrane za sršene.

Za privabljanje sršenov v vabe, lahko vanje nalijemo različne raztopine, ki privabljajo sršene ne pa čebel:

-sladkorna raztopina s kvasom (zmešamo vodo in sladkor v razmerju 2 dela vode en del sladkorja in dodamo kvas (na l raztopine dodamo slabih 10 g kvasa kar znaša slabo četrtino kocke kvasa)

-sladkorna raztopina (sladkor in voda v razmerju 1:1) z dodanim pivom, vinom ali sadnim žganjem

Vabe nastavite že v spomladanskem času – po namestitvi vab na mail simon.golob@czs.si ali telefonsko številko 030 604 015  sporočite lokacije kjer ste vabe namestili in morebitna opažanja.

Pasti je potrebno redno vsakodnevno (bolj večkrat dnevno) pregledati – morebitne ujete osebke evropskega sršena iz pasti obvezno izpustimo, v kolikor pa opazite kar koli sumljivega – azijski sršen, orientalski sršen ali druga neznana vrsta pa le to fotografirajte (osebka ne izpustite) in mi čim prej javite na zgornje kontakte.

Monitoring z vabami v katere se sršeni ne lovijo, pa si lahko izdelamo tudi sami – potrebujemo le kuhinjsko krpo, PVC ali steklen lonček oziroma kozarec s pokrovom. Več o tem si lahko preberete v spodnji prilogi.

Dodatna navodila

Ob sumu da se je na vabi ali v bližini čebelnjaka opazilo azijskega sršena ali njegovo gnezdo, se priporoča da žival fotografirate in opažanje javite prek spletne ali mobilne aplikacije Invazivke.si (https://www.invazivke.si) ali elektronskega naslova invazivke@zrsvn.si in na simon.golob@czs.si ter info@czs.si . Vaša opažanja so ključnega pomena za zgodnje odkrivanje ter hitro in učinkovito ukrepanje proti širjenju te invazivne vrste pri nas. Pri tem navedete kaj (osebek, gnezdo)ste opazili, koliko (število osebkov ali gnezd), kje (koordinate), kdaj (datum), dodate fotografijo ali videoposnetek ter ime in kontakt najditelja. Ker lahko hitro pride do zamenjave azijskega sršena (Vespa velutina) z domorodnim evropskim sršenom (Vespa crabro) ali drugimi podobnimi žuželkami čebelarje in splošno javnost naprošamo tudi da opaženih sršenov ne lovite ali pobijate. Evropski sršen je namreč pomemben del naše narave in procesov v njej, saj uravnava število žuželk, tudi nekaterih škodljivcev v kmetijstvu. Škoda, ki jo povzroči v čebelarstvu, je manjša, kot pa so njegove koristi v okolju. Opažanja iz drugih držav kažejo tudi na to, da se ob šibkih populacijah domorodnega evropskega sršena tujerodni azijski sršen še lažje in hitreje širi.

 

Simon Golob

Svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja,

Čebelarska zveza Slovenije

Javna svetovalna služba v čebelarstvu