Aleš BOZOVIČAR JSS, 02.06.2026
Predvideno medelje v prvi polovici junija
Predvideno medenje v prvi polovici junija.
Včeraj smo vstopili v meteorološko poletje, čeprav bi glede na stanje v preteklem tednu lahko rekli, da smo v poletju že vsaj en mesec. Beležili smo nadpovprečno visoke temperature in ponekod podirali temperaturne rekorde za ta čas. Za nami je zelo dinamičen mesec maj, v katerem smo bili priča vsem vremenskim skrajnostim, od suše do obilnih padavin, pa tudi hladnih vdorov in nato hitrih prehodov v visoke temperature. Takšen potek vremena se odraža tako na vegetaciji kot tudi pri čebeljih družinah. Večina družin šele v teh dneh prehaja v svojo optimalno številčnost, ki omogoča resnejše izkoriščanje paš.
Lipa: Velikolistna lipa cveti v vseh regijah po državi, tudi v nižinah Gorenjske in Koroške, v toplejših regijah cvetenje napreduje že v višje lege. Njej sledi malolistna lipa, ki se že odpira na zgodnjih legah Primorske in juga države. V prihodnjih dneh se bo cvetenje pomikalo proti višjim in kasnejšim območjem. Na območju Kanala, Tolmina in Kobarida pričakujem začetek med 5. in 10. junijem, na senčnih legah nekoliko kasneje. Na območju Ribnice in Kočevja pa med 10. in 15. junijem. Čebelarji, ki načrtujete izrabo lipove paše, imate v teh dneh optimalen čas za premike na stojišča, zato izkoristite deževne dni za premik, če vam seveda razmere na terenu to dopuščajo. Število cvetov je veliko, obenem pa opažamo tudi dobro razvitost ušic na lipi. Njihov razvoj časovno sovpada s cvetenjem, kar daje tudi obet za morebitno manino pašo.
Kostanj: enako kot lipa letos napreduje hitro. Na območjih Bele krajine, Brežic, Krškega in nižin Gorjancev se že pojavljajo prvi cvetovi in čebele že prinašajo prve koške cvetnega prahu. V osrednjem delu države in na Štajerskem kostanj še ne cveti, prve vnose pričakujem po 5. juniju, najprej na sončnih legah. Padavine v tem tednu so za dobro medenje lipe in kostanja zelo dobrodošle. Pomembno bo, da se po tem tednu vreme ustali, da ju čebele lahko izkoristijo
Hoja: na zgodnjih legah (Dolenjske Toplice, vznožje Kočevskega roga, Iška vas in južni del Pohorja) beležim pokapanost podrasti. Posamezne znake opazim tudi v Trnovskem gozdu, na nižjih legah Gorenjske in severnega Pohorja. Prisotne so posamezne kolonije brstne in tudi zelene hojeve ušice. Stanje s hojevim kaparjem težko ocenim, beležim prisotnosti čebel v vrhovih hoj večjih količin kaparjev pa ne najdem. Povsem možno je, da je dopolnjeval donose iz lokacij gozdnih območji. Razvoj bom še naprej spremljal.
Smreka: večjih količin kaparjev ne beležim. Čas velikega kaparja se zaključuje, mali kapar pa se prav tako ne pojavlja v večjih količinah. So pa prisotne rdečerjave puhaste ušice, ki izkoriščajo mlade poganjke. Njihovo izločanje se že pomika v višje lege nad 700 m nadmorske višine. Na Gorenjskem, Savinjskem in Koroškem se pojavlja tudi črna smrekova ušica. Pri obeh vrstah obstaja možnost kristalizacije medu že v satju, še posebej ob mešanju z drugimi viri.
Ušice so prisotne tudi na številnih listavcih in travniških rastlinah (gaber, jelša, bezeg, bukev, hrast), zato je trenutno težko določiti prevladujoč vir. V prihodnjih dneh bo to še težje, saj bosta ob ugodnem vremenu lipa in kostanj prevzela glavno vlogo in usmerila čebeljo pašo. V kolikor se vreme po padavinah stabilizira, so obeti za prvo polovico junija dobri. Ključno bo, da imamo sedaj vsaj 14 dni toplega in umirjenega vremena, ki bo čebelam omogočilo polno izrabo lipove in kostanjeve paše.
Naj medi!
Aleš Bozovičar, ONS
